Pred dobrim mesecem dni se je naša sodelavka mednarodne in projektne pisarne udeležila mednarodnega tedna za osebje na Illia State University v Tbilisiju (Gruzija). Bogat program mednarodnega tedna, namenjen zaposlenim v mednarodnih pisarnah visokošolskih institucij, je med drugim zajemal obširno predstavitev delovanja gostiteljske univerze (vključno z njenimi raziskovalnimi in drugimi mednarodnimi projekti), številne panele za delitev dobrih praks in izkušenj udeležencev (z univerz v Nemčiji, Španiji, Franciji, na Slovaškem, Češkem,…) ter vsebine vezane na gruzijsko kulturo in jezik ter medkulturno sodelovanje in komunikacijo.
Udeleženke in udeleženci iz mednarodnih in projektnih pisarn evropskih univerz in fakultet so podrobneje diskutirali in izmenjavali dobre prakse in izkušnje pri nudenju podpore dohodnim študentom na mobilnosti, izzivih integracije dohodnih študentov, psihološkem svetovanju študentom, mednarodnem sodelovanju na področju doktorskega izobraževanja, projektih krepitve zmogljivosti (CBHE), mednarodnem financiranju projektov, KIP-ov, ipd., in z mednarodnimi študentskimi ambasadorji.
Kulturni program mednarodnega tedna za osebje je zajemal spoznavanje gruzijske zgodovine, kulture in kulinarične tradicije. Gruzijski jezik izvira iz južnega Kavkaza in nima poznanih sorodnih jezikovnih družin. Skozi zgodovino so nanj med drugim vplivali turški, perzijski, arabski, grški, ruski in celo angleški in francoski jezik. Ena njegovih posebnosti je tudi ta, da ne pozna spolov. Tudi gruzijska abeceda je unikatna. Skozi zgodovino je obstajala v treh verzijah in prve, ki se jo lahko vidi v večini cerkva, se Gruzijci učijo v šoli. V uradni rabi je danes sicer tretja, mkhedruli, ki ima 33 črk in enotno obliko, tj. ne razločuje med velikimi in malimi pisanimi črkami. Vsaka črka pa predstavlja en glas. Gruzijci oziroma Gruzinci sebe izvorno imenujejo Kartveli (ქართველი), svojo deželo pa Sakartvelo. Karti so bili eno izmed plemen, katerega potomci so današnji Gruzijci. Gruzinska pravoslavna cerkev je ena najstarejših cerkva na svetu, krščanstvo pa je postala uradna državna religija že l. 326. Prvo na svetu in edino pred njimi pa je krščanstvo uradno sprejelo sosednje armensko kraljestvo in sicer l. 301.
Hrana je zelo pomemben del gruzijske kulture in družbe, še posebej tradicija gostije (supre, სუფრა), kjer si vsi zbrani delijo na mizi postrežene jedi ter sledijo nazdravljanju t.i. tamade (თამადა, toastmaster) oz. tistega, ki je tekom gostije odgovoren za izrekanje zdravic. Gruzijci so izjemni gostitelji in jim je to, da gosta dobro pogostijo izredno pomembno. To včasih nekatere družine spravlja celo v zelo neprijetne finančne situacije, pride pa lahko tudi do kulturnih nesporazumov, saj se lahko marsikomu pretirane količine pripravljene hrane zdijo potratne. Dve najbolj poznani gruzijski jedi sta hačapuri, sirova pita, ki obstaja v različnih različicah v različnih pokrajinah, in pa hinkali, cmoki, polnjeni z mesom, sirom ali krompirjem in gobami. Je pa seveda Gruzija poznana tudi kot rojstni kraj vina, saj ga tam pridelujejo že vsaj 8000 let. Tradicionalna gruzijska metoda pridelave vina (ღვინო [izg. ghvino]), pri kateri se za fermentacijo in staranje vina uporabljajo lončene posode kvevri (ქვევრი), je bila 2013. uvrščena na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Kvevri, ki spominjajo na amfore, so tradicionalno zakopani v zemljo, vanje pa so skupaj z grozdnim sokom prelite tudi zdrobljene grozdne lupine, pečke in peclji. To je tudi razlog za večjo vsebnost taninov in prepoznano jantarno barvo tako pridelanih vin.
Z udeležbo na omenjenem mednarodnem tednu Illia State University je projektna in mednarodna pisarna VŠR poleg dragocenih uvidov v dobre prakse drugih evropskih visokošolskih institucij pridobila tudi nekaj konkretnih novih kontaktov, s katerimi se bo skušala dogovoriti za sodelovanje v novih mednarodnih projektih. Prijavo nekaterih od njih načrtujemo že naslednje leto, o čemer boste obveščeni takoj, ko bodo aktualni.
